Sprehod po trendih v arhitekturi in vhodnih vratih
Živimo v času, ko vsi arhitekturni slogi in trendi sobivajo med sabo. Od minimalizma, ki kot trend vztraja že kar nekaj časa, arhitekture, ki se naslanja na različne historične sloge, do sonaravne gradnje, ki poudarja naš odnos do narave. Tudi prenova je pomemben sodoben trend v arhitekturi, kjer obstoječa stavba, predstavlja velik potencial, da spoji moderno in staro.
Po zgodovini trendov v arhitekturi in vhodnih vratih nas je v zanimivem predavanju v sklopu Pirnarjevih dnevov navdiha popeljal priznan slovenski arhitekt in urednik revije Outsider Matevž Granda. Z moderatorko Mojco Mavec sta se dotaknila tudi ključnih sodobnih trendov v arhitekturi in funkcije vhodnih vrat v širši sliki načrtovanja arhitekture hiše oz. urejanja ambienta.
Glavni arhitekturni trendi skozi čas
Grajenje in oblikovanje doma je v človeštvu stalnica, saj smo si že zelo zgodaj morali ustvariti prostor, ki nas bo varoval pred različnimi vplivi. Skozi preteklost se to odraža na različne načine, saj ima vsako zgodovinsko obdobje svoje lastnosti. Določeno obdobje traja dlje, kot si mislimo, nekatere ideje pa se skozi čas spet ponovijo v drugačni obliki. Predstavljamo vam le delček ključnih trendov, ki so najbolj zaznamovali določena obdobja.
Antični stebri - trend, ki je trajal več stoletij
Prvi pomemben arhitekturni trend so bili grški steberni redovi, ki so se izoblikovali v tisočih let; to so jonski, dorski in korintski. Slednji so bili še posebej priljubljeni v zlati dobi antičnega Rima, ker so odražali bogastvo. Temu trendu lahko rečemo tudi kulturni, saj je trajal več stoletij in je močno vplival tudi na kasnejšo arhitekturo.
Partenon, glavni tempelj atenske akropole in največji dosežek starogrške arhitekture.
Mračnjaški srednji vek pozabi na ideje antike, ki se v arhitekturnem smislu ponovno obudijo v renesansi. Lep primer je vila La Rotonda v Vicenzi iz 16. stoletja, delo renesančnega arhitekta Andrea-e Palladia, ki je hkrati prvi nosilec trendov arhitekturnega oblikovanja. Pri tej vili lahko začutimo več mehkobe v primerjavi z domovi in utrdbami iz srednjega veka, saj ni bilo več neposredne nevarnosti, ko so ljudje morali ograjevati svoja bivališča z obzidji in ogromnimi vrati. Lahko so začeli živeti bolj sproščeno in tako so si najpremožnejši gradili tovrstne vile tudi na bolj izpostavljenih lokacijah.
Znamenita Palladieva vila La Rotonda v Vicenzi, ki je obudila stargorški steberni red.
Palladieva arhitektura je bila priljubljena po vsej Italiji. Zgovoren primer tega postantičnega sloga, ki ga vsi zelo dobro poznamo, je Bela hiša v Washingtonu, ki je zgrajena po principih Palladijevega oblikovanja. On je ustvaril trend na podlagi antične arhitekturne zapuščine, ki je vztrajal vse do konca 19. stoletja.
Le Corbusier in prelom s tradicijo
Pojav armiranega betona kot novega materiala pomeni začetek modernima, saj omogoča inovativen način gradnje in odpira neštete nove možnosti v arhitekturi. Priznan francosko-švicarski arhitekt Le Corbusier uvede popolnoma nov arhietkturni jezik, ki je močno vplival na Evropo. Zanj so značilni vitki stebri, veliki previsi, večje razdalje. V Ameriki ta prelom z zgodovino naredi Frank Lloyd Wright, ki je razvil zelo specifično avtorsko arhitekturo – konzolne balkone, viseče nad slapom. Hiša je lahko postala vpeta v naravo in s tem tudi že subtilno nakazuje na pomemben sodoben trend, to je sonaravna arhitektura.
Vila Savoy, znamenito delo arhitekta Le Corbusier-ja iz leta 1929, ki še danes navdihuje sodobno minimalistično arhitekturo.
Ključni sodobni arhitekturni trendi
Oglejte si celotno predavanje:
Minimalizem
Minimalizem kot pomemben arhitekturni trend vztraja že vse od začetka 20. stoletja, a se v posameznih desetletjih skozi čas venomer spreminja in dopolnjuje. Zanj so značilne enostavne, izčiščene linije. Minimalizem je arhitekturo očistil odvečnega okrasja, razčistil, kaj je bistvo in to bistvo vzpostavil kot novo identiteto objekta. Tudi sodobna vhodna vrata so lahko oblikovana v duhu minimalizma, da dobro podprejo tovrstno arhitekturo.
Naslanjanje na historične sloge
V zadnjem času se pojavljajo sugestije na historične sloge, kar pomeni, da ne posnemajo celotne zgodovinske arhitekture, ampak se trend bolj pojavlja v obliki tekstur in uporabi materialov.
Sonaravna arhitektura & trajnost
Pomemben sodobni trend je sonaravna arhitektura, ki je spoštljiva do narave. Arhitektura, ki je del gradbenega sektorja, povzroča eno tretjino izpustov globalnih toplogrednih izpustov. Zato je z arhitekturnega vidika pomembno, kaj pustimo za sabo in kakšen vpliv bodo naše odločitve imele dolgoročno na okolje. Vedno bolj priljubljen konstrukcijski material je les, ki ustvarja podoben prelom, kot ga je v preteklosti beton. Gradnja s križno lepljenimi lesenimi ploščami, kamnom in zemljo prihajajo postopoma v ospredje.
Najvišja lesena stavba na Norveškem.
Po Evropi se pojavlja vedno več izjemnih primerov sonaravne gradnje, kot je npr. najvišja lesena stavba na Norveškem. Tudi v Sloveniji imamo stavbe, grajene iz križno-lepljenih lesenih plošč, za Meditaran je značilna gradnja s kamom, medtem ko vedno več projektov v Franciji, Švici in Nemčiji za gradnjo uporablja zbito zemljo.
Prenova kot pomemben trend
Vedno večji sodobni trend so tudi prenove. Obnove večjih zgradb se v glavnem izvajajo za obnovitev njihove zgodovinske vrednosti, saj je ohranitev kulturne dediščine pomembna za kulturno identiteto nekega območja. A smo podobno začeli razmišljati tudi o prenovah stanovanjskih hiš. Starejše hiše pogosto nosijo edinstven časovni pečat in estetsko vrednost, ki jo sodobna arhitektura ne more vedno ponoviti. Vloga arhitekta je torej, da najde nove pristope, kako ohrani lepoto obstoječe zgradbe, a jo hkrati nadgradi v sodobnost.
Z vidika trajnosti morajo imeti tudi vhodna vrata dolgo življenjsko dobo, kar pomeni, da so izdelana iz kakovostnih materialov, zato da bo lahko čez 100 let arhitekt novim lastnikom brez zadržkov svetoval, da je takšna vhodna vrata pri prenovi hiše vredno ohraniti.
Kratek sprehod po zgodovini vhodnih vrat
Vhodna vrata se v zgodovini pojavijo že zelo zgodaj. Ko so nastala prva bivališča, se je pojavila tudi potreba po vratih, saj se je želel človek v prvi vrsti zaščititi in zapreti. Iz zgodovine poznamo kar nekaj izjemnih primerov vhodnih vrat, ki so v različnih obdobjih opravljala različno funkcijo. Tudi v Sloveniji imamo primere arhitekturno navdušujočih vhodnih vrat najbolj priznanih arhitektov.
Domnevno najstarejša vhodna vrata na svetu
Kot pravijo določeni viri, obstajajo v Rimu domnevno najstarejša ohranjena vhodna vrata na svetu, ki naj bi bila po nekaterih pričevanjih celo originalna. Gre za masivna 4 metre široka in 7 metrov visoka dvokrilna bronasta vrata, ki so v dnevni rabi še danes. Zgrajena naj bi bila za časa rimskega cesarja Hadrijana okoli leta 115 našega štetja.
Domnevno najstarejša vhodna vrata v Rimu okoli 115 leta našega štetja.
Srednjeveška vrata na Dođejevi palači v Benetkah
Veličasten primer so tudi monumentalna srednjeveška vhodna vrata Porta della Carta, vrh srednjeveške gotike, ki krasijo Dogejevo palača v Benetkah. Ime, t.i. »papirnata vhodna vrata« so dobila zato, ker si skozi njih vstopal v prostor palače, kjer so opravljali raznorazne administrativne Naloge, povezana s papirji in različnimi birokratskimi dokumenti. Gre za osupljiv vhod, ki še dandanes navdušuje ljudi po vsem svetu.
Znamenita vhodna vrata Porta della Carta na Dogejevi palači v Benetkah. (Foto: https://dogespalacevenice.com/)
Plečnikova vhodna vrata v NUK
Naš najpomembnješi arhitekt Jožef Plečnik je na stavbi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani zasnoval vhodna vrata po navdihu rimskega Panteona. Gre za bronasta vrata, ki rimskemu vhodu ustrezata tudi po višini, širini ter kljuki s konjem in v tem smislu predstavljajo pomembno simboliko. Kljub temu, da je bil NUK v takratnem času sinonim za moderno arhitekturo, je Plečnik črpal ideje iz obdobja starega Rima.
Plečnikov znameniti vhod v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani.
Pirnarjeva vhodna vrata VersusBronze, ki združujejo sodobne materiale z bronom, se simbolno vračajo – podobno kot pri Plečniku - k izvornemu materialu vrat iz Panteona, ampak na popolnoma sodoben način. Gre za presežek, saj sta ponavadi tehnologija in umetnost v sodobnem svetu ločeni. V teh vratih sta ponovno tudi združena arhitekt in kipar, ki sta bila nekoč nerazdružljiva, danes pa je to izjemna redkost.
Ravnikarjev vhod v Cankarjev dom
Plečnikov in Le Corbusier-jev učenec Edvard Ravnikar je modernist, ki pa v svojih delih spoštuje zgodovino. Njegova najbolj znana vrata so vhod v Cankarjev dom v Ljubljani. Ravnikar je idejno posnemal prvine benečanske arhitekture z zastori iz tkanine, a je prevedel ta material v kovino in na povsem edinstven način povabil človeka, da vstopi v naš kulturni hram.
Ravnikar je idejo za vhodna vrata v Cankarjev dom črpal iz benečanske arhitekture.
Pirnarjeva vhodna vrata na potepu po Ferrari
Lep primer, ki pokaže, kako lahko sodobna tehnologija odlično komunicira in sobiva s preteklimi arhitekturnimi slogi, so Pirnarjeva vhodna vrata v Ferrari.
Sodobna Pirnarjeva vhodna vrata na opečnati hiši, ki je značilna za Ferraro.
Na Pirnarjeva vrata sem slučajno naletel na sprehodu po Ferrari. Takoj so pritegnila mojo pozornost, še bolj pa sem bil prijetno presenečen, ker je na vratnem krilu spodaj pisalo Pirnar. Primer te arhitekture lepo govori o spoju sodobnega in starega. Iz opeke, ki nastaja iz nanosov reke Pad, je zgrajeno celotno mesto in povsem sodobna vrata se odlično dopolnjujejo s to tipično lokalno arhitekturo. Vrata ne želijo posnemati historičnega sloga, ampak na zelo lep način dopolnjujejo zgodovinsko substanco tega prelepega mesta.
Matevž Granda, arhitekt in publicist, revija Outsider
Arhitekt, publicist in urednik. V širšem slovenskem medijskem in arhitekturnem okolju priznan ustanovitelj revije o arhitekturi in kulturi Outsider, ki jo že 10 let ustvarja skupaj z Nino Granda. Pravi, da se arhitekturni trendi stalno spreminjajo, a le tisti, ki presežejo hipno fascinacijo, postanejo brezčasni. Diplomiral je leta 2005 na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Po diplomi je sodeloval na več arhitekturnih natečajih in prejel nekaj nagrad in priznanj. Od leta 2021 vodi Center za gradnjo z zemljo, kjer izvajajo delavnice in raziskave. Leta 2018 je prejel Plečnikovo medaljo, leta 2022 pa častno članstvo ZAPS. Leta 2022 in 2024 sta bila dva Outsiderjeva projekta – revitalizacija Plečnikove trafike na Vegovi in Park preročišč – uvrščena med 20 najboljših javnih prostorov v Evropi (European Public Space Award).
Opomba glede avtorskih pravic: Nekatere slike, vključene v tem blogu, so prevzete s spleta in zato veljajo za javno domeno. Če njihova objava krši avtorske pravice, nas o tem obvestite po e-pošti. Takoj jih bomo odstranili.
Želite izvedeti več?
Pridite na kavo v naš najbližji razstavni salon in pogovorili se bomo o vaših željah.
