Načrtovanje vrtov v vseh štirih letnih časih
Razmišljanja krajinskega arhitekta Mitje Škrjanca o vrtovih, ki nas bogatijo in poživljajo vseh 365 dni v letu, so na trenutek božajoča kot Vivaldijevi Štirje letni časi, že v naslednjem trenutku pa poučna in navdihujoča za vse, ki si želimo ustvariti svoj sanjski vrt. Kako ga načrtovati, da bo čudovit v vseh letnih časih in kakšno vlogo pri tem igrajo vhodna vrata, nam je v iskrivem pogovoru z Mojco Mavec zaupal na Pirnarjevih dnevih navdiha in edinstvenih priložnosti v ljubljanskem razstavnem salonu.
Vrt načrtujmo brezčasno, saj bo najlepši šele čez 15 let
Vrtovi nas navdihujejo, bogatijo in poživljajo vseh 365 dni v letu. Dostikrat pozabljamo, da je v vrtu čudovita tudi zgodnja pomlad, sušno poletje ali zima, če ga le znamo pravilno načrtovati in izbirati takšno rastlinje, ki bo poudarjalo lepote vseh letnih časov.
V vrtu zasadimo drevo z zavedanjem, da se bodo v njegovi senci hladili šele naši otroci ali vnuki. Zato ga načrtujmo brezčasno, saj bo najlepši šele čez 10 ali 15 let. Trenutnim trendom lahko sledimo z izborom opreme, blazin, pohištva, osnova vrta pa naj bo vedno brezčasna in estetsko premišljena. Naloga krajinskih arhitektov je namreč, da vzgajamo ljudi v lepem.
Oglejte si celotno predavanje:
Jesenski in zimski vrtovi
Jesen naš vrt odene v tople zemeljske barve, v ospredje pridejo obarvani listi in ostanki cvetov. (Foto: Mitja Škrjanec, ureditevokolice.si)
Jesenski in zimski vrtovi imajo svoj čar. Takrat se umirimo, narava počasi zaključuje svoj letni cikel in hkrati daje upanje na ponovno rojstvo. Rastline postanejo rjave, vrtovi pa se spremenijo v igro tekstur in toplih zemeljskih barv. Jesen se ne baha z razkošjem cvetov in živahnih barv, ampak subtilno pridejo v ospredje listi ter ostankov cvetov, bolj zaznamo notranjo strukturo vrta. Ko ga načrtujemo za vse dni v letu, ne pozabimo, da v tem letnem času oživijo jesenske astre ali anemone, ali pa da bo naš vrt zacvetel rumeno, če bomo vanj vključili nepozebnik, okrasni grm, ki nam bo v turobni zimi lepšal pogled na naš speči vrt. Ne pozabimo tudi na jesensko vreme, ko je vrt od jutra do večera podrejen spremenljivosti – lahko ga poboža sonce, osveži dež, posladkori prva slana, morda na tanko prekrije tudi prvi sneg.
Slana na zimzelenih okrasnih grmin v vrtu pozimi ustvari prav poseben čar. (Foto: Mitja Škrjanec, ureditevokolice.si)
Angleži pravijo, da moramo biti lastniki vrtov jeseni leni, da ne smemo vsega počistit, ne smemo vsega pograbit, ne vsega porezat. Pustimo. Slana je najlepša na trajnicah in na okrasnih travah. Če se odločimo za vrt, si moramo vzeti tudi čas, da v njem uživamo, sicer je brez pomena, da ga imamo.
Pomladni vrtovi
Kar naenkrat se v vrtu zgodi pomlad, ko popolnoma oživijo vsi naši čuti. Zacvetijo narcise in poženejo čebulnice, narava nas že zgodaj obdari z zvončki, trobenticami in polji žafrani, ko se sprehodimo po pomladnem gozdu. Zavohamo cvetoča drevesa in opazujemo, kako vzcveti japonska češnja in kamorkoli pogledamo, nas preplavi rožnata barva. Pomlad nam postreže z eksplozijo čutnih zaznav, ki nas poživijo, v vrtu pa se prebudijo tudi živali.
Pomladanski vrt z eksplozijo barv oživi vse nače čute. (Foto: Mitja Škrjanec, ureditevokolice.si)
Ko se sprehajate po ljubljanskih ulicah, se občasno ustavite in opazujte to pomladno igro narave v posameznih vrtovih. Opazujte, kako cvetijo hruške ali jerebike, na Poljanski ulici bodite pozorni na mokovce, na Igriški ulici vas bodo pozdravile japonske češnje. Ko se sprehajamo po Tivoliju, poslušajte listje in opazujte, kaj je na tleh. Vse to nas uči vrt.
Poletni vrtovi
Vrtovi v poletju so eksplozija zelenih odtenkov in tekstur. Narava nas nagrajuje tudi s plodovi, ne le cvetovi in listjem. Če živimo na podeželju, so del vrta kot prevzeta krajina tudi cvetoči travniki. V poletnem vrtu najde svoj prostor tudi voda kot naravni element, ki poživlja in osvežuje, a naj bo povezana z ostalimi elementi v zgodbi vrta.
Poleti nas v vrtu razveseli cvetoči travnik in bujno zelenje. (Foto: Mitja Škrjanec, ureditevokolice.si)
Poleti nas obdarujejo zelenjavni vrtovi, ki naj bodo čim bolj naravni, permakulturni. Vanj vključujmo tudi cvetje, ker bo privabilo žuželke in tako bomo pomagali ustvariti bogat živalski ter rastlinski habitat. Takšni vrtovi morda niso najlepši, so pa čudoviti zato, ker skrbijo za nas.
Kako oblikovati predvrt v odnosu do vhodnih vrat?
Vhodna vrata so pomemben del procesa vstopanja v intimen prostor – naše domovanje. So del predvrta oz. dvorišča in predstavljajo t.i. estetsko povabilo za vstop v hišo. Kot so pomembna vhodna vrata v arhitekturi, je pomembno tudi, kakšen dialog vzpostavijo z zunanjim delom, predvsem pa jo morajo podpirati.
Če imamo vhodna vrata, ki so karakterna in personalizirana, moramo pretehtati, ali jim bomo z vrtom konkurirali, ali pa jim bomo pustili, da govorijo zgodbo zase. Zato so ponavadi predvrtovi prefinjeno oblikovani tako, da so v dialogu s celotnim vhodom.
Zunanja ureditev predvrta nas mora objeti in povabiti v dom. Prvina vstopnega dela v hišo naj bo tudi klop, na katero lahko odložimo torbico, da imamo prostor, kjer si otroci obujejo rolerje in se družijo.
Če vhodna vrata nosijo določen pomen oz. so že v osnovi estetski presežek, nam lahko služijo kot navdih za umestitev specifičnih rastlin, ki poudarjajo izgled celotnega vhoda ali dekorativni element na samem vratnem krilu. Dober primer so Pirnarjeva vhodna vrata VersusBronze, ki so mi služila kot navdih za ureditev predvrta na hiši izjemne sodobne arhitekture.
Dren cvetnik, katerega barva se odseva v bronasti aplikaciji na Pirnarjevih monumentalnih vhodnih vratih VersusBronze. (Foto: Mitja Škrjanec, ureditevokolice.si)
Kako se lotimo načrtovanja vrta?
Najlepši projekti nastanejo takrat, ko se kot ekipa že v začetku povežejo arhitekt, krajinski arhitekt in notranji oblikovalec. Vrt namreč načrtujemo iz prostora, kot dialog med hišo in njeno zunanjostjo. Ko nam arhitekt zaupa, v kakšnem stilu bo hiša, lahko začnemo razmišljati, na kakšen način in v kakšnem slogu bomo umestili vrt v prostor okrog hiše. Kaj vse bomo uporabili, od rastlinja, ki bo primerno v vseh letnih časih, do dekorativnih elementov, osvetlitve, morda bazena itd. Vse to so plasti, s katerimi gradimo bodoči vrt. Ko nam notranji oblikovalec zaupa, da lastniku ogromno pomeni velika kopalnica s kadjo, ki gleda skozi stekleno površino na vrt, vemo, da moramo v njegov pogled ujeti lep dekorativni element, morda skulpturo ali zimzeleni okrasni grm, ki ga bo navdihoval vsakokrat, ko bo legel v kopalno kad.
Če je arhitektura izčiščena, minimalistična, z vrtom ustvarimo kontrastno podobo. Pri zelo izraziti arhitekturi pa je lahko vrt precej umirjen, izčiščen, a se vseeno povezuje z okolico. Pomemben je tudi nočni vidik, zato se odločimo za premišljeno osvetljenost določenih elementov vrta, ki bo ustvarila eleganten izgled vašega eksterierja.
Uporabni nasveti
Vrt naj ne bo le »make-up«, o katerem začnemo razmišljati ob koncu gradnje
Največja napaka je, da o vrtu začnemo razmišljati šele ob koncu gradnje ali prenove hiše. V tem primeru bomo lahko naredili le »make-up«, ki ne bo premišljeno povezoval vrta z arhitekturo hiše in elementi interierja. Zato sodelujmo že v fazi načrtovanja gradnje z arhitekti in notranjim oblikovalcem, da znamo predvideti, kaj se bo dogajalo na parceli.
Vrt naj ima notranjo strukturo, na kateri slonijo vsi elementi
Vrt mora imeti notranjo strukturo, hrbtenico, na katero se premišljeno pripenjajo vsi ostali gradniki vrta, ki mu omogočajo, da nas nagradi s svojo lepoto; od izbire rastlin, tlakovanih površin, grajenih vrtnih prvin, vrtnega pohištva, do dekorativnih elementov.
Vrt naj oživi vsa naša čutila
Ko se sprehodimo po vrtu, naj v vseh letnih časih oživijo naša čutila. Želimo vonjati mokro trato po dežju, odtrgano jabolko, pokošeno travo, cvetoči travnik v juniju. Jeseni ali pozimi se sprehodimo bosi po travi, prekriti s slano in zmrzaljo. Sivko posadimo na mesto, kjer bomo dnevno hodili mimo, da jo bomo vedno lahko povonjali ali pobožali.
Izhajajmo iz sebe
Podobno kot pri arhitekturi ali notranjem oblikovanju, tudi pri zunanji ureditvi izhajajmo iz sebe, upoštevajmo okolico in nato premišljeno določimo, katere elemente bomo prenesli v prostor in kako jih bomo povezali v celoto. Na ta način bomo lažje oblikovali vrt, ki nas bo navdihoval vse dni v letu.
Vrt naj bo vzgajana, ne le negovana krajina
Vrt moramo vzgajati, saj se bo le na ta način v njem zrcalil odsev naše osebnosti, načina bivanja in arhitekture. Hkrati bo vrt vzgajal tudi nas in naš odnos do narave ter njenih procesov. Vrtovi nas namreč s svojo nenadzorovano spremenljivostjo in prostorsko dinamiko učijo interakcije z živim okoljem.
Mitja Škrjanec, krajinski arhitekt, ureditevokolice.si
Mitja Škrjanec je univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, ki se kot strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami zavzema za inovativno, trajnostno in brezčasno oblikovanje zunanjih prostorov. Kot strankin sogovornik se trudi za kakovost storitev, vzajemno sodelovanje in odprt dialog. Kot človek deli strast do krajinskega oblikovanja in verjame, da se to odraža v njegovem delu.
V začetku kariere se je v glavnem ukvarjal z večjimi krajinskimi projekti v sodelovanju z arhitekti, je tudi prejemnik številnih nagrad za zunanje oblikovanje in načrtovanje mestnih parkov, vrtov ter zasaditev v sklopu večjih arhitekturnih projektov. V zadnjih letih je svoje poslanstvo našel v oblikovanju vrtov in zunanje ureditve individualnih stanovanjskih hiš.
Želite izvedeti več?
Pridite na kavo v naš najbližji razstavni salon in pogovorili se bomo o vaših željah.
