Katera vrsta lesa je najboljša izbira za lesena vrata?
Izdelujemo lesena vrata iz treh vrst lesa. Vsak les daje vratom posebne značilnosti, barvo, teksturo in značaj. Preberite, kateri vam je pisan na kožo.
Pirnar izdeluje lesena vrata iz treh vrst lesa - smreke, macesna in hrasta. Vsaka vrsta lesa ima svoje lastnosti, ki jih lahko izkoriščamo v različne namene. Od mehanskih lastnosti je odvisno, kako se da les oblikovati in kakšne izolativne lastnosti bodo vrata imela. Vsak les pa s svojo značilno barvo in strukturo zaznamuje posamezna vhodna vrata, da postanejo unikatna umetnina.
Smreka
Smreka (Picea abies) je hitro rastoč iglavec. Ima stožčasto krošnjo z ukrivljenimi vejami. Deblo je podolgovato. Maksimalna višina drevesa je od 20 do 30 metrov, širina pa od 5 do 7 metrov. Lubje je smolnato in rdečkastorjave barve ter je zelo hrapavo. Smrekovina ima rumenkastobel do rumenkastorjav les. Meja med branikami je razločna, prehod iz zgodnjega v pozni les pa postopen. Poskobljan les se svileno lesketa, ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki (luknja diskaste oblike, napolnjena s smolo). Od lesa jelke se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelka nima. Prečni prerez grč je praviloma ovalen.
Gostota smrekovine je nizka do srednja, hkrati pa je les zelo mehak. Njegova tlačna trdnost je srednja, upogibna trdnost pa nizka. Tudi modul elastičnosti je nizek. Les sam po sebi ni odporen proti glivam in insektom. Zmerno pa je odporen proti vremenskim vplivom, če ni v stiku z zemljo.
Smrekov les se dobro in lahko suši, malo je nagnjen k pokanju. Po končanem sušenju je les dimenzijsko stabilen. Smrekovina je hvaležna za mehansko obdelavo in struženje, pri obdelavi iz nje lahko dobimo zelo gladke površine. Zmerno dobro se lepi, luži in lakira, po drugi strani pa se težko prepoji.
Pirnarjeva vhodna vrata iz smreke ohranjajo značilno strukturo lesa, z lazurami lahko dobimo štiri različne svetle barve. Če pa les kombiniramo z alu elementi, se barvna lestvica še nekoliko razširi. Taka lesena vrata se odlično podajo k naravnim tonom drugega stavbnega pohištva in k svetlim talnim oblogam. Smrekov les se odlično poda h katerikoli liniji vhodnih vrat, saj ponuja osnovo, ki jo je mogoče nadgraditi v klasično ali bolj avantgardno smer.
Macesen
Macesen (Larix decidua) je visoko drevo z debelo skorjo, ki zraste do 40 metrov visoko in ima premer več kot 1,5 metra. Je iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Njegove veje poganjajo iz debla po več naenkrat, so vodoravne, njihovi stranski poganjki pa so viseči.
Barva lesa variira od rumenkaste beljave do rdečkaste jedrovine, ki na zraku potemni. Meja med branikami je ostra, pri čemer se zelo širok, temen pozni les jasno loči od zgodnjega lesa. Skobljane površine so delno motne, delno se svetijo, les pa prijetno diši. Smolni kanali so posamični in komaj vidni.
Gostota macesnovine je srednja. Les je trd. Tlačna in upogibna trdnost sta srednje veliki, modul elastičnosti pa je srednje velik. To pomeni, da je les gost, težak in trpežen, zaradi česar iz njega izdelujejo vse vrste izdelkov, ki morajo biti obstojni. Macesnov les se dobro obdeluje in lahko cepi. Dobro se suši in je nekoliko nagnjen k pokanju, po sušenju pa je dimenzijsko zmerno stabilen. Tudi površinsko se dobro obdeluje, pred luženjem pa moramo površine obdelati s sredstvi, ki raztapljajo smolo.
Macesnov les očara s svojo gosto strukturo in nekoliko rdečkasto barvo. Pri Pirnarju lesena vrata iz macesna barvamo z lazurami ali pa jih oljimo, da dobimo različne odtenke. Tudi ta les se čudovito spoji s sodobnimi materiali in daje vhodnim vratom noto razkošja.
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli izmed več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov. V Sloveniji je hrast četrta najpogostejša drevesna vrsta za smreko, bukvijo in jelko. Na našem območju je šest različnih vrst hrastov:
- dob (Quercus robur),
- graden (Quercus petraea),
- puhasti hrast (Quercus pubescens),
- cer (Quercus cerris),
- črničevje ali črnika (Quercus ilex) in
- oplutnik (Quercus crenata).
Beljava hrasta je ozka, sivo bela, jedrovina pa rumenorjava ali rjava, ki lahko močno potemni. Traheje so v zgodnjem lesu velike, v poznem lesu manjše, večkrat razporejene v radialnih nizih. Pore v zgodnjem lesu in trakove razločno vidimo s prostim očesom. Trakovi so zelo široki in so v prerezu videti kot temne do 5 cm dolge navpične črte, v radialnem prerezu pa kot bleščice.
Gostota hrastovine je odvisna od širine branik: širša kot je branika, višjo gostoto ima les in boljše mehanske lastnosti. Hrastovina se zelo krči, njene trdnostne lastnosti so odlične, tudi upogibna. Les je zelo elastičen. Ima izjemno naravno trajnost, še posebej pod vodo.
Les se zmerno dobro suši, vendar počasi, ker je nagnjen k pokanju. Po končanem sušenju pa je hrastovina dimenzijsko stabilna. Dobro se mehansko obdeluje, tudi struži in rezbari. Pri lepljenju ne povzroča težav. Dobro se luži in lakira.
Hrast je simbol trdnosti, vzdržljivosti in moči. Les sam je bogat z niansami vse od sivobele do rjave in lahko močno potemni. To lastnost izkoriščamo pri barvanju z lazurami in premazovanju z olji, da dobimo bogate odtenke, ki spominjajo na eksotične vrste lesa.
Ne glede na to, kakšno vrsto lesa si boste zaželeli za svoja vhodna vrata, bomo pri podjetju Pirnar poskrbeli, da boste dobili najboljša lesena vrata, ki vam bodo v ponos še dolga leta.
Želite izvedeti več?
Pridite na kavo v naš najbližji razstavni salon in pogovorili se bomo o vaših željah.
